Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokalV Rigi smo njegove besede povezovali z vročo glavo. A Alen Omić tudi dva tedna po koncu EuroBasketa 2025 vztraja pri teoriji o grobem sodniškem posegu v četrtfinalno usodo slovenske reprezentance. V pogovoru za Sportklub je spregovoril tudi o svoji reprezentančni in klubski prihodnosti, znameniti "slušalki", kritikih in sodelovanju z Luko Dončićem.
“Na Košarkarski zvezi Slovenije imajo mojo številko,” je pred natančno dvema mesecema, ko je postalo dokončno jasno, da se Josh Nebo ne bo zglasil na reprezentančnih pripravah, za naš medij dejal Alen Omić. Imeli so jo. Tudi selektor Aleksander Sekulić. “Dogovorila sva se v petih minutah,” danes pojasnjuje 33-letni in kar 216 centimetrov visoki Bošnjak s slovenskim potnim listom, ki se je po kar devetih letih vrnil v izbrano vrsto. Resda ni bil center, o katerem so sanjali odgovorni na vodilnih položajih. A z nalezljivo pozitivno energijo ter povprečjem 7,3 točke in 7,9 skoka na tekmo je vendarle prispeval svoj delež k ekipni rasti in končnemu sedmemu mestu. Trenutno je edini slovenski reprezentant brez kluba. Trenira v Domžalah. Čas pa si je vzel tudi za krajši pogovor.
Intervju: Alen Omić
Za začetek razblinimo dvome o znameniti “slušalki”, vašem veselju po uspešnih akcijah. Kakšno je ozadje?
Slušalka ni namenjena nobeni konkretni osebi, pa čeprav sem na to temo slišal veliko različnih namigovanj. Ne, gesta je nastala povsem spontano in je plod čustev ter mojih idolov iz otroštva. Od nekdaj sem spremljal nogomet, še posebej Barcelono. Ko je zanjo igral Ronaldinho, zame eden najboljših nogometašev vseh časov, se je golov veselil z iztegnjenima palcem in mezincem. Ta njegov pozdrav sem le nadgradil. Odložil sem to slušalko. Me pa veseli, ko vidim otroke na igriščih, ki kopirajo ta moj znak.
Ko smo se pogovarjali po četrtfinalnem porazu proti Nemčiji, niste skrivali jeze. Zelo neposredno ste krivce iskali v sodnikih. Bi danes govorili drugače?
Vztrajam pri tem, da je naša peterka igrala proti osmerici. Tiste tekme nismo smeli dobiti. To je bila tekma, ki je odločala o vključitvi v boj za kolajne. Tekmo smo imeli v svojih rokah, v nemških očeh sem videl strah. Niso znali zaustaviti najboljšega košarkarja na svetu in skupine, ki ga obdaja. Nato smo doživeli, kar smo doživeli. Ne govorim v prazno in užaljeno. Bil sem tisti, ki je padel, ko ga je tekmec porinil, a ob tem prejel osebno napako. Veste, koliko je ura?! To me še danes boli. Na evropsko prvenstvo smo prišli po kolajno. Nato pa se pojavi trojica, ki pravi, da tega ne smeš.
Trdite, da si je Slovenija zaslužila kolajno?
Če bi bilo sojenje na tem prvenstvu pošteno, bi se v Slovenijo vrnili s kolajnami. O barvi ne želim ugibati. Dobro smo igrali, se dvigovali, igrali z vetrom v hrbtu … Pohvalil bi tudi selektorja Aleksandra Sekulića in njegove odlične pomočnike. Garali smo dva meseca, bili brez družin, na koncu pa … Da, še vedno boli.
Kaj vam je dal EuroBasket 2025? Dobili smo občutek, da ste osvežili kariero.
Znova bi se vrnil h klicu selektorja. Ko sem odložil telefon, sva imela z ženo odkrit pogovor. Oba sva se strinjala, da bi z vrnitvijo v reprezentanco napredoval in dobil priložnost igranja z najboljšim košarkarjem na svetu. Ne pozabite pa, da so mnogi člani reprezentance moji bratje, moji prijatelji, nekdanji soigralci.
Pred meseci smo dobili občutek, da je to poglavje zaprto.
Morda sem podzavestno vedel ali vsaj upal, da bo prišel dan moje vrnitve. Zdaj lahko povem, da so me pred leti že klicali iz reprezentance, a so želeli, da zaigram le v kvalifikacijah. Nismo našli skupnega jezika. Zdaj smo ga. S selektorjem sva bila dogovorjena v petih minutah.
So bila vaša pričakovanja izpolnjena?
Ko te povabijo, da braniš barve Slovenije na velikem tekmovanju, je vabilo težko zavrniti. V preteklosti se je dogajalo marsikaj. Tega ne želim pogrevati. Obrnil sem novo stran. Poglejte, nikoli ne bom pozabil, da prihajam iz BiH. Tam sem bil rojen. A živim v Sloveniji. Tukaj sem si ustvaril družino in tukaj bom tudi ostal. To je moj dom. Zato sem želel nekaj storiti za to državo. Užival sem. Danes na vse skupaj gledam s ponosom in nasmehom. Vem, mnogi tega niso pričakovali.
Na kaj merite?
Po porazih na pripravljalnih tekmah smo bili deležni ostrih kritik. To ni pošteno in realno. Obsojali so nas po treh tekmah, košarkarje in selektorja. Mnogi so prehitevali v ocenjevanju. Iskreno, kritike, tudi če ne spremljaš medijev, pridejo do tebe. Dotaknile so se nas. In nas še bolj povezale. Slovencem bi rad sporočil, da smo se celotno poletje trudili po najboljših močeh. Za grb, za državo, za Slovenijo. Zato bi si zaslužili več podpore. Poleg tega morajo Slovenci vedeti, da igralci, kot smo Dončić, Murić ali jaz, nismo večni. Prišla bo nova generacija. Potrebovala bo podporo. Zato navijače pozivam, naj bodo bolj pozitivni. Kdor ne mara košarke, pa naj ne spremlja tekem.
Luka Dončić. Prvič je bil vaš soigralec. Kako bi opisali to izkušnjo?
Ni tako preprosto, kot se zdi. Luka je zmagovalec. Želi zmagovati in to zahteva tudi od soigralcev. Zato vse sili v popolnost. Hkrati je treba na parketu zanj postoriti marsikaj. Pomagali smo mu, vsi po najboljših močeh. On nam je to z igrami vračal. Zame je bila to odlična izkušnja. Vem pa, da bi z njim precej lažje igral pred petimi leti. Bil sem mlajši, bolj energičen, hitrejši, boljši … Vseeno lahko rečem, da sem neizmerno užival. Hvaležen sem reprezentanci za to izkušnjo. Luka pa že ve, kaj sem mu sporočil, ko je znova odletel v ZDA.
Bi sporočilo delili tudi z nami?
Zakaj pa ne?! “Luka, postani MVP in osvoji šampionski prstan, nato bomo v Ljubljani žurali,” sem mu napisal.
Se boste novembra odzvali na selektorjevo vabilo?
Seveda. Ogovornim sem že povedal, da bom reprezentanci na voljo tudi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Imam le en pogoj. Obvestite me pravočasno! Letos sem zadnjič prišel v zadnjem trenutku. Čez noč. Zame in za družino je bil to velik šok. To se ne bo več ponovilo. Ponavljam, Sloveniji ostajam na voljo. Če pa se bodo odločili za novo pot, bom to spoštoval.
Vas skrbi, da ste še vedno brez kluba?
Rad bi igral. Tega ne skrivam. Nisem pa neučakan. Treniram v Domžalah. Hvala trenerju Juretu Močniku in Heliosu. Klub? Nekaj se dogaja. Čakam na pravi trenutek. Verjamem, da bo zgodba kmalu končana.
Ste lahko bolj konkretni?
Lahko povem le, da zame vlada precejšnje zanimanje. Italija, Turčija, Rusija, Grčija … Dokler na mizi ne bom imel pogodbe, sem težko bolj konkreten.
Ne pozabite na Fantasy
Tudi za novo sezono evrolige je Sportklub pripravil fantasy izziv – spletno igro, ki bo ljubiteljem košarke omogočila še več užitka ter medsebojno tekmovanje za dragocene nagrade. Registrirajte se in ustvarite svojo ekipo TUKAJ!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje